Recept za uspehUncategorized J…bi ga, sem krepko čez 50. Pa kaj pol?

17. september, 20200

 

Ja, nič se ne šalim, sem krepko čez 50. Pa kaj pol. 😍😉😊

 

✔ sem prestar

✔ sem premlada

✔ ni to zame

✔ ni pravi čas

✔ nisem prodajalec, to je tisto krivo

✔ ne znam pisati

✔ ne znam nastopati

 

Še bi lahko naštevala.

Saj veš o kom teče beseda, a ne?

Ja o ugovorih in o izgovorih. Pa tudi o naših prepričanjih.

 

Kaj pravzaprav so prepričanja?

 

Po sskj kar kdo glede na logiko, izkustvo upravičeno misli, sodi, da je resnično, pravilno:

 

Kako pa sploh smo prišli do nekega prepričanja?

 

Vsi imamo neka prepričanja, ki smo jih nekako podedovali. Prejeli s strani svoje družine, okolja v katerem živimo. Mnoga pa smo si tudi sami pridobili na podlagi lastnih izkušenj.

Informacije v naše možgane pridejo preko naših čutil. Vida, sluha, vonja, okusa in tipa. Naša čutila pošiljajo informacije v naš nezavedni del uma, kjer jih naši možgani predelajo, obdelajo, včasih preoblikujejo in jih pošljejo v naš zavedni del uma.

Naš um se deli na dva dela. Na zavedni ali objektivni um in nezavedni oz. podzavestni um.

Zavestni um, to je tisti del  uma, ki na osnovi čutil (sluh, voh, tip, vonj, okus) zaznava oz. sprejema določene signale in na temelju teh zaznav sprejema odločitve. Na zavestni del uma lahko vplivamo oziroma ga imamo neprestano pod kontrolo. Možno je spreminjati odločitve, odvisno od tega, kaj menimo v danem trenutku, da je bolje za nas.

👉Deluje vedno, ko rečemo, da logično razmišljamo.

👉Rad že poznano in preizkušeno. Ko nas prešine neka nova ideja, nam že v naslednjem trenutku naš zavedni um sporoči, da to pa ne bo šlo, da je prenevarno za nas.

👉Ima, lahko bi rekli funkcijo varovala ali pa zaščitnika.

👉Sodi na osnovi preteklih izkušenj, ne na osnovi naših potencialov.

 

Poznate zgodbo o slonu in zgodbo o čmrlju?

Ko v Indiji začnejo z vzgojo mladih slonov, jim okrog noge privežejo verigo, ki je mladi slonček ne more pretrgati. Nekaj časa sicer poskuša, potem pa odneha. Sčasoma točno spozna, koliko dolga je veriga in se temu primerno tudi premika – npr. le 5 metrov od tam, kjer je privezan. 

Ko slonček odraste v slona, je v njem »sprogramirana« veriga in razdalja, do koder se lahko premakne. To dreserji točno vedo in slona privežejo samo s tanko vrvjo. Toda slon še vedno verjame »programu« iz preteklosti in ne verjame, da lahko verigo pretrga. Zato je še vedno suženj svojih prepričanj. 

Slon se ne zaveda, da je v tem času napredoval in da sedaj lahko premaguje težje ovire. Zato niti ne poskusi… 

Znano?

Tale zgodba nam veliko pove o naših lastnih omejujočih prepričanjih. Prepričanjih, ki jih vlečemo s sabo že leta in leta. Prepričanjih, da nečesa ne znamo. Ker nam je morda kdo že davno tega rekel, da tega ne znamo. Ali da mi tega ne bomo nikoli zmogli. In vzeli smo kot sveto resnico.

 

⁉Se vam je že kdaj zgodilo, da ste se nečesa lotili, potem pa prenehali, ker vam je nek »notranji glas« rekel, da vi tega ne boste zmogli?

⁉Se vam je že kdaj zgodilo, da ste temu »hudobnemu jazu« popustili v prepričanju, da ima vendarle prav?

 

Največja ovira za uspešnost so ravno naša lastna omejujoča prepričanja. Prepričanja, ki so nam jih drugi vcepili ali pa prepričanja, ki smo si jih sami ustvarili ob določenih situacijah.

In ta omejujoča prepričanja mi posadimo v naš vrt podzavesti…

 

Kako pa gre zgodba o čmrlju?

 

V začetku 20. stoletja so znanstveniki izračunali, da po zakonih aerodinamike čmrlj ne bi smel leteti. Leteti naj ne bi mogel zaradi oblike in teže telesa glede na površino kril.

Še dobro, da naš čmrlj ne zna brati in pisati. Pa na fiziko se tudi ne razume preveč. In vse zakone pridno ignorira. Še vedno leta iz cveta na cvet in je eden izmed najbolj pomembnih opraševalcev.

 

Ste bolj podobni slonu ali čmrlju?

 

Imamo pa zavestno možnost, da se odločimo drugače.

Trije glavni dejavniki uspeha povzeto po T.Gallweyu:

 

💖Zavedanje (jasno zavedanje sedanje situacije)

💖Izbira (premik v želeni smeri)

💖Zaupanje (v lastne notranje vire)

 

  1. Moramo se zavedati teh naših omejujočih prepričanj. Kje nas omejujejo?
  2. Želeti si moramo spremembe, oziroma premika v smeri izboljšanja naše situacije.
  3. In zaupati moramo v lastne sposobnosti.

Sledi pa še četrti korak in to je delovanje. Začeti je potrebno delovati v smeri zadanega cilja. Drugače se ne bo nič spremenilo.

 

In zdaj pa k našemu subjektivnemu delu uma, oziroma k podzavesti.

 

Razmišljamo z zavestnim delom uma, vse o čemer razmišljamo pa se shranjuje in nalaga v naši podzavesti.

V naši podzavesti se nalaga vse, kar se nam je zgodilo, vse naše izkušnje, vsa naša čutenja. Nalaga se vse, kar smo slišali, vse kar smo se naučili. 

Naš podzavestni um izpolnjuje ukaze našega zavednega uma.

V naši podzavesti se sicer skriva veliko več podatkov kot v zavesti, vendar naša podzavest vseeno vedno čaka na ukaz našega zavestnega uma. Podzavest tudi skrbi za nemoteno delovanje naših življenjskih funkcij.

Vse, kar se je naložilo v naši podzavesti, lahko uporabimo enkrat kasneje, ko se podzavestno lotevamo kakšnih opravil.

Na primer umivanje zob. Kot otroci smo se jih naučili umivati, zdaj počnemo to čisto nezavedno.

Podatki, ki so naloženi v naši podzavesti, od določenih pogojih, pridejo na plano.

Ste se že kdaj peljali v službo in bili strašno zamišljeni. Sploh niste bili z mislimi pri vožnji. In ko ste prišli v službo, sploh niste vedeli, kako ste prišli. Ampak ste prišli na cilj – v službo. Vodila vas je vaša podzavest.

Ali pa vožnja s kolesom. Kot otroci smo se naučili voziti kolo. Imeli smo kolo in se veliko vozili, to je zabavno, mar ne? Potem pa smo postali odrasli in kakšnih dvajset let nismo sedli na kolo. Pa se nam je čez dobrih dvajset let zazdelo, da bi vožnja s kolesom bila dobra rekreacija. Kupili smo kolo, sedli nanj – in vozili. Znanje vožnje s kolesom je prišlo iz naše podzavesti.

To je le par primerov, kako se vse shranjuje in tam tudi ostane. Shranjuje se čisto vse, tudi to, ko si rečemo, da česa ne zmoremo.

Ali pa nam nekdo svetuje, da to pa res ni za nas. Zavest nekaj ponudi kot resnico, podzavest to brezpogojno sprejme in seveda shrani.

Iz tega nekako logično sledi, da bi bilo dobro poznati, kaj razmišljamo oz. kako razmišljamo.

Razlika med zavestjo in našo podzavestjo je ta, da zavest izhaja iz primerjanj, sodb, zavzetih stališč, podzavest pa deluje brezpogojno. Podzavest potrdi to, v kar verjamemo oziroma, kar ji naša zavest ponudi kot resnico.

Naša podzavest pa je tudi zelo ubogljiva. Odločimo se, da bo naš cilj, do prihodnjega tedna pridobiti pet novih strank.

Lep cilj.

Vendar že v naslednjem trenutku začnemo razmišljati, da to pa sploh ni možno. Nelogičen cilj. In naša podzavest reče, ok potem pa nič, potem pa ne bomo našli poti do petih strank.

Tako, čisto za vzorec o tem, kako delujeta naša zavest in naša podzavest. Vedno se lahko odločimo, kaj bomo shranjevali v naši podzavesti. Lahko si jo tudi predstavljamo, kot neko bazo podatkov. Vedno pa imamo možnost, da tiste podatke, ki nam več ne koristijo, da jih zamenjamo z novimi.

 

Henry Ford je rekel: če mislite da zmorete in če mislite da ne zmorete – v obeh primerih imate prav

 

Če se vrnem k našim prepričanjem.

 

Kaj bomo naredili z njimi, kaj bomo sejali v naš podzavestni um?

 

Ja, vem, res ogromno smo jih podedovali, pridobili že v rani mladosti. In te nas resnično lahko zaznamujejo.

 

Vendar se dajmo zavedati dejstva, da smo  kljub vsemu mi sami gospodarju svoje lastne usode in kapetani naše ladje.

 

Mi imamo krmilo v rokah.

 

 

 

 

 

Vesela bom komentarja!

Tvoj E-naslov ne bo objavljen. Obvezna polja *

https://tatjanabrumat.si/wp-content/uploads/2018/09/tatjana-brumat-logo-200-1.png

Povežimo se:

https://tatjanabrumat.si/wp-content/uploads/2018/09/tatjana-brumat-logo-200.png

Povežimo se:

TatjanaBrumat.si   |   Vse pravice pridržane   |   Izdelava spletne strani: TadejBevc.TV

TatjanaBrumat.si   |   Vse pravice pridržane   |   Izdelava spletne strani: TadejBevc.TV