KAKO SI ORGANIZIRAM DAN, DA JE VSE NAREJENO IN IMAM ŠE VEDNO DOVOLJ ČASA ZA BRANJE KNJIG?🤔
Daj, čisto odkrito mi priznaj, kdaj si na zadnje vzel-a v roke knjigo, tako, čisto brez slabe vesti, da ni še to ali pa ono do konca narejeno? Ali pa karkoli drugega, kar pa rad-a počneš?
Pa ne na dopustu ali med prazniki. Tako, med delavnim dnem?
Kar tako, za relax med delom. Za malo presekat. Da potem lažje delaš naprej.
Ali pa iz katerega koli razloga.
Ja, priznam, brezdelje kar tako, s tem si še nisem čisto blizu.
Sem pa naredila že velik korak k temu. Ker si obujem superge in grem ven, v naravo. Maja, ko je bilo toliko dežja, sem se usedla na kavč in risala mandale.
Ne, nisem nič kar nadarjena za risanje. Jih rišem, barvam le zato, ker me to sprošča.
Pred kratkim sem imela obisk. Pa vidi na kavču moje “risarsko orodje”. Ji razložim kaj in zakaj delam.
Ja, seveda, ti lahko, ko pa imaš čas…
Hmmm. Ob takih stavkih mi še vedno pade tema pred oči.
Ker dan ima 24 ur čisto za vsakega. In kaj bomo v teh 24-tih urah naredili ali ne naredili, je v veliki večini odvisno od nas samih.
Dobra organizacija in načrtovanje sta potrebna povsod v našem življenju. Brez tega nas kaj kmalu zanese, da ne vemo kje smo, da nas življenje premetava sem in tja.
Naše življenje vodijo drugi, situacije, okoliščine. Ne več mi. Pa bi morali naše življenje voditi mi sami. Ker le tako se bo odvijalo po naših željah.
In eden izmed elementov, ki nam pomaga imeti vajeti v naših rokah je ravno organizacija, o kateri bomo danes govorili.
Prvi korak k temu pa je, da sprejmemo odgovornost do vsega kar počnemo in vsega kar smo.
S tem, ko bomo sprejeli popolno odgovornost za vse kar počnemo in vse kar smo, ne bomo iskali izgovorov ali krivcev za to, kar se nam godi.
S tem, ko sprejmemo odgovornost za naše življenje, hkrati tudi damo sebi moč. Zdaj je življenje v naših rokah, ne v rokah drugih. Razumete?
In tako je tudi s časom. Če prevzamemo odgovornost v naše roke, ne bomo več rekli, ja tega nisem uspel narediti, ker sem moral najprej narediti nekaj za nekoga.
Zdaj, ko smo prevzeli odgovornost, vemo, da smo le mi sami odgovorni za to, da bomo naredili tako kot je treba.
Ja seveda, kaj in kdaj bomo kaj naredili, pa v tem primeru odločamo sami, ker smo prevzeli odgovornost za to. In kako bomo to naredili tudi.
Organizacija in načrtovanje ni nekaj novega, staro je toliko kot človeštvo samo. Načrtovali so že od samega začetka.
Stopili smo na podjetniško pot in življenje se nam je rahlo spremenilo. Spremenile so se prioritete. Lahko smo rahlo zbegani, lahko rahlo ali pa močno prestrašeni. Kako zdaj? Kje in kaj naj začnem? Če delate doma imate morda velik izziv ravno v tem, ker je sedaj vaš delavni prostor doma. Lahko nas motijo nepospravljene igrače. Lahko je naša trenutna pisarna jedilna miza in nas motijo nepobrisane drobtine. Lahko nam misli uhajajo na vrt kjer je nepokošena trava. Lahko nas dekoncentrira pri našem delu hišni ljubljenec.
Lahko imamo zadev, ki nas dekoncentrirajo kolikor hočemo.
Pomembna je naša odločitev in naša zaveza, kaj je prioriteta. Naša odločitev, čemu bomo posvetili svojo pozornost.
Tudi sama sem začela svojo samostojno podjetniško pot doma. In na začetku res ni lahko. Vedno te kaj moti, vedno ti se zdi, da je nekaj bolj pomembno. Pa če že nisi v službi, imaš občutek, da je potrebno malo bolj za družino poskrbeti kot si prej. Se ti zdi znano. Draga moja, tokrat malo bolj nagovarjam tebe, draga mlada podjetnica. Če imaš družino in otroke, vem kako ti je. Če se posvečaš malo bolj družini imaš slabo vest, ker zanemarjaš podjetje in posel, ki ti konec koncev prinaša kruh. Če se bolj posvečaš podjetju imaš slabo vest, ker zanemarjaš družino. Karkoli narediš, imaš občutek da narediš narobe. In seveda delo mora biti opravljeno. In vse skupaj te spravlja v neverjetni stres. Včasih imaš občutek, da cele dneve, včasih še celo noči delaš, učinka ni kaj pretirano velikega, ti pa si že čisto izčrpana pa brez energije. Kako tako brez energije pa lahko dobro delaš? Kar naenkrat ti postane vsega enostavno preveč in imaš pol kufer vsega. Sprašuješ se, zakaj si sploh šla na svoje. Mar bi ostala v službi, saj ni bilo tako grozno, zdaj ko gledaš za nazaj?
No, ni ti potrebno zapreti svojega novega podjetja in iti zopet v službo.
V prvem koraku smo prevzeli odgovornost nad tem kar počnemo. Prevzeli smo odgovornost nad našimi odločitvami. In ja, tudi če se ne odločimo, smo se pravzaprav na nek način odločili – nismo storili nič.
Kakor koli pogledamo. Vsak dan znova imamo natanko 24 ur. in v teh 24-tih urah nam lahko naredimo karkoli. Odločitev je vedno naša. Dejstvo pa je, da nekaj bomo sigurno naredili in za to smo vsekakor odgovorni sami. Lahko se na primer odločimo, da naredimo nekaj dobrega, koristnega. Lahko se pa tudi odločimo, da ne delamo NIČ. Je, in tudi v tem primeru moramo prevzeti odgovornost za to, kako smo preživeli teh 24 ur. ker kljub vsemu, tudi če smo se odločili, da ne bomo delali nič, smo teh 24 ur preživeli in sedaj je pred nami novih 24 ur in nove odločitve o tem, kako jih bomo preživeli.
V drugem koraku pa bomo pogledali naše prioritete.
Kaj je v tem trenutku za nas največja prioriteta. Kaj nam v podjetju prinese največ?
Tej dejavnosti posvečamo največ pozornosti. Ker tisto čemur posvečamo pozornost raste.
Čimbolj se osredotočate na izvajanje dejavnosti, ki predstavljajo vašo najboljšo izbiro vašega časa, boljši postajate pri teh dejavnostih. Posledično pa boste porabili vse manj časa za opravljanje teh dejavnosti in boljši boste v teh dejavnostih.
Pa se kljub vsemu velikokrat zgodi, da imamo dan skrbno načrtovan, pa pride nekaj nujnega vmes. Pa pride kdo, ki nas nekaj prosi, naj naredimo. Saj samo to. Pa en kup telefonov, pa mejlov,.pa… in dan gre naokoli, pa mi še vedno nismo naredili pol tistega, kar smo načrtovali.
kaj zdaj? Običajno smo kar jezni sami nase, pa na druge, pa na vse skupi.
Danes vam bom čisto na kratko razkrila skrivnost eisenhoverjeve matrike, ki nam zelo olajša delo oz. načrtovanje in kar je še bolj pomembno, ko jo resnično razumemo in ponotranjimo, se tega tudi držimo.
Skrivnost Eisenhoerjeve matrike
Ali tudi Eisenhoverjeva metoda. Dobila je ime po ameriškem generalu Eisenhowerju.
Ko je ameriški general Eisenhower med drugo svetovno vojno ugotovil, da nikakor ne more postoriti vsega, kar mu je prihajalo na mizo, se je odločil ukrepati. Kmalu je ugotovil, da so nekatere njegove obveznosti oziroma zadeve nujne in pomembne, na primer, da je moral ukrepati glede pomembnega spopada na bojišču. Ugotovil je tudi, da ima vrsto obveznosti, ki niso nujne, so pa zelo pomembne, npr. priprave na Dan D oziroma desant na Normandijo. Hkrati je moral reševati še vrsto tekočih zadev, ki niso bile ravno pomembne, bile pa so (če ne zanj, pa za druge; hm, vam je to kaj poznano?), nujne. Sem so spadali številni pogovori, manjše bitke, telefoni, zasebne zadeve, itd. Ugotovil je, da veliko teh zadev lahko delegira ali črta. In na koncu so mu dan pestrile še številne niti nujne, niti pomembne zadeve.
Bodoči ameriški predsednik se je zato odločil v vsakomur danem času doseči mnogo več, kot prej. Vse, kar mu je prihajalo v življenje, je razdelil v štiri kategorije, glede na omenjena kriterija nujnoisti in pomembnosti, ter tako dobil štiri kvadrante:
- Pomembne in nujne: obveznosti s tega kvadranta se lotimo nemudoma in osebno, saj gre za kritične dejavnosti (npr. težave, roki, nesreče). Čas, namenjen tovrstnim nalogam, naj bi poskušali čim bolj skrajšati.
- Pomembne, vendar ne nujne: to so naši pomembni cilji, na katerih prav tako delamo sami, vendar se jih ne lotimo takoj (npr. medosebni odnosi, rekreacija, načrtovanje). Priporočljivo je, da obveznostim v tem kvadrantu posvetimo največ časa.
- Nepomembne, a nujne: gre za razna srečanja, dejavnosti in prekinitve, kot so npr. telefonski klici ali sporočila. Le-tem dejavnostim naj bi največ pozornosti in časa namenjali žalostni ljudje, zaradi česar svetujejo, da se z njimi ukvarjamo le krajši čas.
- Nepomembne in ne nujne: v to skupino spadajo npr. motilci in distrakcije, zanimivosti in prijetne dejavnosti zanimivosti (npr. gledanje televizije). Te dejavnosti bi morali v času dela opustiti oziroma jim posvetiti najmanj časa.
In danes smo vsi na nek način svojevrstni generali Eisenhowerji. Da se ne bomo spraševali kam je šel dan, teden, mesec, naše življenje, si lahko pomagamo s tole matriko. Primerna je za dnevne odločitve.
Vabim vas, da si vzamete en list papirja in poizkušate vaše dnevne naloge, zadolžitve, skratka vse kar počnete, da razporedite v te štiri kvadrante.
To kar je v prvem kvadrantu, to sicer res moramo nujno in takoj narediti, vendar dajmo stremet k temu, da je tega res minimalno, ker nam to povzroča stres. Največ časa bi morali posvetiti dejavnostim iz drugega kvadranta.
Tako, samo čisto na hitro.
Meni pomaga. Daj, probaj tudi ti.
Če te o tej temi zanima še malo več, pa me pocukaj za rokav.
Sicer pa več o tem tudi v etečaju 4 stebri sr(e)čnega podjetja.
etečaj (posnetek delavnice)
Štirje stebri sr(e)čnega podjetja
Učite se od doma – ko imate vi čas!
PA, NE PREZRI NOVEGA BONUSA!
Vsi. ki boste to poletje naročili etečaj, dobite trimesečni brezplačni dostop do spletne akademije, ki bo odprla svoja vrata jeseni. Sr(e)čna akademija podjetništva s Srcem