Z načinom pojej živo žabo ni šlo. Sem sicer velikokrat naredila tako, da če sem tisti dan morala poklicati potencialno stranko, to naredila točno ob uri, ki sem si jo določila. In res, najraje čim prej, da je bilo mimo. Ampak kaj, ko učinka največkrat ni bilo ta pravega.
Einstein pravi, blaznost je vedno znova in znova ponavljati isto stvar in pričakovati drugačne rezultate.
Tako sem tudi sama začela razmišljati, da tak način pri meni ne deluje. Pa sem zadevo vzela v svoje, popolnoma neprofesionalne (glede prodaje) roke. Pogledala sem na zadevo iz drugega zornega kota. Iz svoje notranjosti. Začela sem se spraševati, kaj je tisto, kar mi preprečuje, da bi mi prodaja stekla.
No, na tem mestu vas ne bom matrala z vsem, kar sem ugotovila. Ne se bat. Poudariti želim le to, da je včasih potrebno na »problem« pogledati iz drugega zornega kota.
Vsakdo med nami ima kakšno opravilo, ki mu ne gre najbolje od rok.
In za prav vsako opravilo obstajata dve plati veščin, ki so za to potrebne. Zunanja in notranja igra. Zunanja so veščine, ki se jih lahko naučimo, čisto vsi. Notranja igra pa so naši lastni zaviralci, ki nam to preprečujejo. Ker nas prepričujejo, da mi pa tega ne zmoremo.
Meni se je zdelo vsekakor veliko bolje, predvsem pa bolj trajno in učinkovito, da se malo posvetim svojim lastnim zaviralcem, ki so mi prodajo spremenili v živo grozo.