TRI NAJPOGOSTEJŠE PODJETNIŠKE NAPAKE, KI JIH NOČEŠ DELATI

V današnjem javljanju opisujem tri hakeljce, na katere se podjetniki najpogosteje ujamemo.

Da nisem ravno sveža v poslovnih vodah, najbrž že veš. In da sem po svoje začetnica, tudi.

V vseh teh (zdaj že več) kot 25-tih letih dela z najrazličnejšimi podjetji in podjetniki ter podjetnicami, sem videla res veliko vzponov in padcev. Pa seveda tudi svojih. 😒

Danes pa ti opisujem tri najpogostejše. Da se jim ti izogneš. 🧐

Ljudje potrebujemo nekaj, s čimer lahko sproščamo lastno ustvarjalnost, nekaj ob čemer čutimo, da živimo. Zakaj naj ne bi bilo to naše lastno podjetje.

In smo pri prvi točki in prvi najbolj pogosti podjetniški napaki.

V teh letih sem delala res z veliko podjetniki in videla njihove vzpone in padce. Srečala se z uspešnimi in tistimi malo manj uspešnimi. Uspešni so vsi vedeli jasen odgovor na vprašanje

1. Zakaj podjetništvo in kakšna je moja vizija

Še preden pa se spopademo z vprašanjem zakaj podjetništvo pa še par besed o zunanji in notranji igri uspeha.

Zunanja in notranja igra uspeha.

V nas se vedno bojujeta dva, tako imenovani jaz ena in jaz dva. Lahko jih poimenujete čisto po želji. Vedno eden pravi, da zmore, drugi da je težko.

Poznate?

Z zunanjo igro uspeha mislim na tisto tehnično znanje, ki ga že imate in ki si ga lahko pridobite. Tisto tehnično znanje, ki je potrebno za uspešno podjetje.

Notranja igra pa je tista »borba« v nas, ko veš, da bi nekaj bilo potrebno, pa kar ne gre in ne gre.

Teh notranjih zaviralcev je lahko nešteto različnih. Eni jih imamo take, drugi pa drugačne. Enim je zelo težko nekaj prodati, drugim je to enostavno.

Enim so ene stvari težke, drugim pa druge. Danes jih bomo omenili le par. Najbolj pomembno pa je to, da jih ozavestimo. To je tisti zelo pomembni prvi korak. Da si priznamo, da jih imamo, te naše zaviralce do uspeha. To so naša lastna omejujoča prepričanja, ki pravijo, da nekaj ne zmoremo, da nismo za to, na primer, da nismo rojeni prodajalci, da tega pač ne zmoremo, itd.

In tukaj je prvi korak. Da se spoznamo z našo notranjo in zunanjo igro uspeha.

Na žalost ali pa na srečo je zunanje igre uspeha veliko manj, kot notranje. Nekateri strokovnjaki pravijo, da je celo 95% notranje igre in le 5% gre na račun tehnik in drugih znanj, ki se jih lahko naučimo. Zanimivo kaj ne?

Med zunanjo igro spada tudi naša specializacija, naše poslanstvo, to s čimer se ukvarjamo. Seveda bomo poleg naše specializacije potrebovali še veliko vsaj osnove, drugih tehničnih znanj.

Na primer, če sem trenerka javnega nastopanja mi postati viden ne bo delalo večjih problemov, saj se z nastopanjem ukvarjam, ga učim. Kaj pa prodaja, nam bo šla od rok, ali pa finance. Vedno se najde še kaj, kar se moram naučiti.

Vendar mi imamo lahko vse tehnično znanje, če tega ne udejanimo, nam nič ne pomaga. Pri tem, da nečesa ne izvedemo do konca pa je v veliki večini kriva ravno ta naša notranja igra. Ko nam tisti drugi, lahko mu rečemo tudi tisti tečni jaz pravi, da mi pa tega ne zmoremo.

Pri svojem delu sem opazila ravno pri začetnikih, da je to lahko zelo velik problem. Na začetku podjetniške poti je ogromno novih stvari, s katerimi se mora podjetnik spopasti. In to lahko privede do tega, da so naši zaviralci še toliko bolj glasni. In je nevarnost, da nas kar preglasijo.

Zdaj pa k prvi podjetniški napaki, ki je mi ne bomo naredili. Ker danes si bomo odgovorili na vprašanje Zakaj podjetništvo

1. Zakaj podjetništvo in kakšna je moja vizija

Na tvojo odločitev, da postaneš podjetnik, je lahko vplivalo karkoli. Ni niti pomembno toliko, kaj. Zdaj si tukaj, odločen, da postaneš sam svoj šef.

Tako kot večina, si tudi ti najbrž bil prej nekje zaposlen. In imaš neko tehnično znanje. Morda si serviser malih gospodinjskih aparatov, morda si trener javnega nastopanja, morda si prodajalec, morda računovodja, lahko si karkoli. Karkoli si že bil, si opravljal delo tehnične narave, in verjetno si bil v svojem poklicu izvrsten, vendar si ga opravljal za nekoga drugega.

In en dan se je zgodilo – odločil si se, da temu narediš konec. Da greš na svoje. V zanosu tega, da si končno gospodar svojega časa, da si sam svoj šef, te lahko tudi prevzame zmotna predstava: če sem dober v svojem poklicu, bom znal tudi voditi podjetje. Tehnično delo, ki ga zahteva tvoj posel in vodenje tega posla, sta dve različni stvari. Če se tega dejstva  ne zaveš že takoj na začetku, obstaja veliko tveganje, da boš zamenjal službo, kjer si delal za nekoga drugega, za službo, kjer boš delal za svoje podjetje. V najslabšem primeru pa tudi to, da bo to podjetje propadlo, saj poleg zaposlenega tehničnega osebja, nujno potrebuje vodjo podjetja.

Poglejmo primer. Miha je serviser gospodinjskih aparatov. Svoje delo zelo dobro opravlja in je izvrsten serviser. Vendar v podjetju, v katerem je zaposlen, ni zadovoljen. Delo ga utruja, saj servisiranja je komaj za desetino, pa ga ima tako rad. In tako dobro to dela. Odnosi niso najboljši in še bi lahko naštevali, kaj vse ga zadnje čase že kar duši v podjetju. Že dalj časa razmišlja o tem, da bi šel na svoje. Prijatelji in znanci mu prigovarjajo, naj se poda na samostojno pot, saj je res odličen serviser. Vsem prijateljem in sorodstvu popravlja male gospodinjske aparate ter jim svetuje ob nakupih. Res je pravi strokovnjak za to.

In tako se Miha res odloči, da gre na svoje. Prepričan, da zaradi svoje res velike strokovne usposobljenosti vodi podjetje. Tak strokovnjak kot je Miha, ki ustanovi podjetje, v katerem opravlja svoje najljubše delo, je velika nevarnost, da ga spremeni v službo. Delo, ki ga je opravljal z ljubeznijo, se spremeni v samo še eno od neštetih, bolj ali manj neprijetnih vsakdanjih opravil. Delo, ki ga je imel prej tako zelo rad in zaradi katerega je sploh ustanovil podjetje, postane utrudljiva rutina in ga opravlja zato, ker ga mora, ne pa zato, ker bi mu bilo v veselje.

Zelo črn scenarij, ampak na žalost sem se z njim prevečkrat že srečala. Biti podjetnik je veliko veliko več kot le to, da počneš stvari v katerih si strokovnjak in jih z veseljem delaš. In se kaj rado zgodi, da zamenjaš eno službo za drugo službo, le da si v tej ta drugi veliko veliko bolj odgovoren.

Na tej točki si je potrebno odgovoriti na tisto ključno vprašanje: kaj je tisti moj veliki Zakaj?

Zakaj podjetništvo? Kakšna je moja vizija?

Kdo sem kot podjetnik? Kakšen človek želim biti, kakšno življenje želim živeti?

Ko se odločimo za podjetništvo in ga le tega počnemo s srcem, v bistvu ni več ločnice med Tatjano in podjetnico. Moje želje so povezane med samo, moji cilji se prepletajo. Zato je tako zelo pomembno, da si odgovorimo na vprašanje kaj je tisti moj veliki Zakaj, zakaj podjetništvo?

Vse pa izhaja iz naših vrednot. Katere so tiste naše najvišje vrednote? Katere so tiste vrednote, ki so najpomembnejše zame? Katere so tiste stvari, ki jih najbolj cenim, so mi najbolj pomembne? Lahko so to sreča, veselje, mir, svoboda, kreativnost, poštenost, kariera, iznajdljivost, disciplina, ljubezen, jasnost, duhovnost, vztrajnost,…

Ne dovolite, da na prva mesta vrednot pridejo stvari, ki ne izvirajo iz vas, ampak vam dajejo lažen občutek moči, vrednosti ali svobode. Premislite, kaj vam je v življenju pomembno. Vprašajte se, kaj vas vodi v to, je to ljubezen, radost, sreča, lahkotnost?

Če bomo v naše podjetništvo vključili naše najvišje vrednote, si bomo veliko lažje postavili podjetniške cilje in jih seveda tudi dosegli.

Če je na primer naša najvišja vrednota trenutno družina, bomo izhajali seveda iz te vrednote?

Meniš, da ko o sebi razmišljaš kot o podjetniku, podjetnici enostavne ne more biti vrednota za podjetje družina?

Če si na primer ravnokar pustila službo, da boš počela tisto kar te najbolj veseli in imaš dva šoloobvezna otroka. Priznaj, da te malo daje kako boš to vse speljala? Če ti je najvišja trenutna vrednota družina, razmišljaj o sebi kot podjetnici na tak način, da je tvoja najvišja vrednota družina. In vsake naloge ki se je boš lotila, boš vključila to vrednoto. Če ti je najvišja vrednota družina, si ne boš ustvarila 12urnega delovnika, ker je to v nasprotju s tvojo vrednoto. Zorganizirila bi si tak urnik, da boš van mirno vnesla čas za podjetje za družino in čas zase.

Pri meni si trenutno delita prvo mesto dve vrednoti, to sta srčnost in svoboda.

Če me na primer pokliče podjetnik za celoletno mentorstvo ali coachihg iz nekega podjetja in iz pogovora z njim ugotovim, da svoje zaposlene prezira, grdo ravna z njimi in da bi si ne želel spremeniti na osebnostnem področju, takega podjetnika ne bi vzela v program, ne bi delala z njim, ker je v nasprotju z mojo vrednoto srčnosti. Pa čeprav bi bil to zelo dober zaslužek. Posel bi morda res bil zelo donosen in bi mi posledično prinesel več svobode, ker bi lahko delala manj na kakšnem manj donosnem projektu, vendar bi bil v nasprotju z vrednoto srčnosti. Sama bi ne bila čisto nič mirna, sproščena zadovoljna, če bi sprejela tak posel.

Če izhajamo iz naših najvišjih vrednot, potem si zelo hitro lahko odgovorimo na tisto vprašanje kaj je moj veliki zakaj.

K temu vprašanju in k našim najvišjim vrednotam pa je koristno da se vedno znova vračamo, da si vedno znova odgovarjamo na to vprašanje.

In vedno znova se tudi vračamo k naši viziji, ker vedno mora biti v skladu z našimi vrednotami

2. Najpogostejša podjetniška napaka je neorganiziranost

Gram časa je gram zlata. A z gramom zlata ne moremo kupiti grama časa.”  ( Kitajski pregovor)

Ker čas je edina dobrina, ki je omejena. Trenutek, ki je ravnokar minil, se ne bo nikoli več vrnil. Kruto, kaj ne?

Čas je življenje, je neponovljiv in nenadomestljiv. Če zapravimo čas, zapravimo življenje.

Mi pa se bomo danes naučili kako NE zapraviti življenja. Zmenjeno?

Podjetnik mora načrtovati svojo prihodnost. Načrtovanje je pot, po kateri stopamo do uresničitve naše vizije.

Imeti cilj ni dovolj. Potrebno je narediti pameten načrt, kako ga doseči.

Smo stopili na podjetniško pot, ki je precej drugačna kot dosedanja. Če si imel, imela do sedaj redno službo, si morala biti na primer od 8. do 4. v službi. Običajno še kaj več. Zdaj pa je to malce drugače. Čas si lahko sam, sama odrejaš. Bolj ali manj.

Vas je pa kar precej, ki se bojite kako boste shendlali med delom, domom in družino. Sploh pa si ne upate pomisliti na to, da bi ob tem imeli še čas zase.

Podjetništvo nikakor ne pomeni garanje od jutra do noči. No, čisto brez dela seveda ne bo šlo. Ampak mi gradimo tako podjetje v katerem bomo imeli tudi čas zase, hkrati pa bo vse postorjeno kar mora biti.

In kako to naredimo? Z organiziranim načrtovanjem.

Prvi korak k temu pa je, da sprejmemo odgovornost do vsega kar počnemo in vsega kar smo.

S tem, ko bomo sprejeli popolno odgovornost za vse kar počnemo in vse kar smo, ne bomo iskali izgovorov ali krivcev za to, kar se nam godi.

Veliko bi lahko povedali o organizaciji in načrtovanju našega časa. Vendar danes imamo precej omejen čas. Zato bi rada z vami delila skrivnost eisenhowerjeve matrike. Se mi zdi tako logična enostavna in praktična.

Dobila je ime po ameriškem generalu Eisenhowerju. Ampak, bolj natančno o tem pa v etečaju Štirje stebri sr(e)čnega podjetja

3. Najpogostejša podjetniška napaka pa je nepoznavanje financ

1. Nič bat, se ne bom šla nič računovodske mandarinščine.Kakor koli pogledamo, so finance eden izmed glavnih stebrov našega podjetništva pa tudi našega življenja.Zato čisto na kratko nekaj misli o tem
   • Naša miselnost o denarju
   • Vaše trenutno finančno stanje je odsev vašega odnosa do denarja, ki ste ga imeli do sedaj. Če niste zadovoljni z vašim finančnim stanjem ali pogledom v vašo denarnico, je zdaj pravi čas, da vaš odnos do denarja spremenite. Kot podjetniki je zelo priporočljivo, če imate pravilen odnos do denarja. saj je ravno denar eden izmed najpomembnejših stebrov našega podjetja.
   • Da bi naše življenje privabili enakomeren pritok denarja, ga moramo sprejemati ne le kot predmet poželenja, ampak kot izraz naše lastne energije.
   • Vse je energija, tudi denar.

    

   • Pasti prostega pretoka denarja pri samostojnih podjetnikih
   • Prost pretok denarja je pri samostojnih podjetnikih ena izmed tistih značilnosti te pravnoorganizacijske oblike, ki je najbolj priljubljena. Priljubljena je predvsem zaradi tega, ker naj bi jim omogočalo ravno to, prost pretok denarja, in s tem več svobode. Morda res, vsaj navzven tako izgleda. Pa je to res tako velika prednost, ali pa morda ravno zaradi te »prednosti«, samostojni podjetniki nemalokrat zabredejo v velike težave?
   • Veliko delam s samostojnimi podjetniki. Pri vseh opažam približno isto razmišljanje. Pa saj je vse eno in isto – denar mojega podjetja ali moj denar. Saj je podjetje le moje in lahko z denarjem, ki ga imam, ravnam kakor hočem.
   • Seveda, zakonsko je to dopustno. Da greš na primer s službeno kartico na pijačo s kolegi. Ali da z osebno kartico kupiš rezervni del, ki ga moraš vgraditi v strankin pralni stroj. Pri samostojnih podjetnikih je prost pretok denarja. In dejansko je to zakonsko dovoljeno. Kako pa si pri takem razmišljanju lahko sam postaviš tisto mejo, kje je »službeno« in kje »privat«.  Ne moreš, ker enačiš eno z drugim.
   • Vam je kaj takega znano ali ste samo z roko zamahnili, češ, ta pa pretirava. Na žalost poznam več kot en tak primer. Pa niso bili temu krivi samo neplačniki, kot se običajno zagovarjajo. Največkrat je temu kriva ravno nepreglednost nad tem, kaj je »službeno« in kaj »privat«.
   • In kaj priporočam?
   • Še vedno ločen poslovni in osebni račun, čeprav nam sedaj zakon omogoča, da imamo skupnega.
   • In po potrebi, če poslujemo veliko z gotovino, ločeno tudi denarnico. Ja, tako pravo denarnico. Eno imejte, ki bo samo od podjetja.
   • Kaj mislite, bi poizkusili, če to deluje tudi za vas? Pri tistih podjetnikih, ki so se pričeli tega držati, so se kmalu pokazali pozitivni rezultati. Večina jih je kmalu ugotovila, da je to veliko bolj pregledno. Od svojega računovodje so zahtevali medletne bilance in presenečenj z dobičkom, medtem, ko so bili čisto brez denarja, ni več bilo.
   • Veste, že petiindvajset let delam z najrazličnejšimi podjetji in najrazičnejšimi podjetniki. Od novopečenih popoldanskih sp-jev do tega, da sem delala v multinacionalki. Ves čas sem predano delala, delala sem v računovodstvu, to delo sem imela rada. In sem ga z veseljem vedno opravljala. Ko sem imela svoj računovodski servis sem delala še z večjim številom najrazličnejših podjetij. In ja, pri sp-jih je bil prost pretok denarja v veliko primerov prej slabost kot prednost. Ker so neodgovorno delali z denarjem. Ker niso imeli pravega odnosa do denarja. so bili med njimi pa tudi taki, ki so me kdaj pa kdaj tudi kaj vpoštevali, kar sem jim svetovala. In ena izmed stvari, ki so najhitreje prinesle pozitivne rezultate je bila ravno ta, o ravnanju z denarjem pri sp.

    

   • Ali je možno, da imamo super prihodke, dober dobiček, plačamo davek, denarja pa nimamo, torej smo nelikvidni?
   • JA, JE MOŽNO.
   • Eden izmed vzrokov je plačilna nedisciplina, ni pa edina.
   • Nespametno investiranje.
   • Nepremišljeno povečanje proizvodnje.
   • In kot smo že omenili – nepregledno trošenje in prenosi gotovine

   In po mojih izkušnjah je na žalost bil ta zadnji razlog najbolj pogost.

   Vem, da te matra še veliko drugih vprašanj, kot so, kakšno ceno naj postavim, kako do strank, naj delam vsega po malem, ali naj se raje specializiram, ja še in še vprašanj imaš, vem.

Predlagam ti, da pokukaš na tale link, kjer si lahko naročiš etečaj Štirje stebri srečnega podjetja. V njem najdeš res veliko koristnega. Da bo tvoje podjetje res sr(e)čno zacvetelo. 😍