Imaš tudi ti kdaj občutek, da hitiš brez konca in kraja, bezljaš kot nora sem pa tja, konec dneva pa se ti zdi, da nisi nič pametnega naredila?

Kimaš?

Najprej ti povem nekaj res pomembnega: NIČ ni narobe s tabo.

Pa še zdaleč nisi edina.

Tudi sama se kdaj znajdem v tem, zato te res razumem.

Ko se znajdem v takih dneh in imam tisti zoprn občutek, da nisem nič konkretnega naredila, se počutim kot največja zguba na tem svetu.
In tega res ne maram.

Seveda je lahko več vzrokov za tak "luzerski" dan. In včasih si ga je dobro privoščit. 😉
Že zaradi tega, da znaš cenit tiste dobre in produktivne dni.

Včasih za tak dan je krivo slabo počutje in mi daje jasen signal, da telo pač rabi čas, da predela virozo.

Edina stalnica na tem svetu je sprememba.

In to moramo upoštevati tudi pri naši viziji.

Mi se spreminjamo, vse okoli nas se spreminja.

In ja, spreminja se vse tudi v našem poslovnem svetu.

Zato je tako zelo pomembno, da našo vizijo prebiramo, pregledujemo in dopolnjujemo stalno.

A ni lepšega kot začeti dan z vizijo, s tvojimi sanjami?

To da en tak pozitiven zagon dnevu.

Zato, draga moja.
Preden začneš kar koli drugega, preberi si vizijo.

Saj jo imaš zapisano, a ne? 😉

Živimo v svetu, ko se vedno in povsod samo mudi.

🌟Joj, saj bi ... pa nimam časa.

🌟Joj, a veš kolk sem bizi te dni, res ne morem.

🌟Pohiteti moram, grem še tja, pa tja, pa tja,...

Poznaš, a ne?

Če ti rečem, da je več kot polovica takih in podobnih izjav samo izgovori?
Da se mi zdi, da hitimo samo zato, da hitimo?
In da se mi zdi, da veljaš za uspešnega, če nimaš časa?

Najbrž me čudno gledaš in si misliš svoje, glede na moje zgornje izjava, je res? 😉

Mi verjameš, če ti povem, da si vzameva z možem ob jutrih dobre pol ure za sproščen klepet ob kavi?
Mi verjameš, da imam čas prebirati tudi romane, take "ta plažne"?
Mi verjameš, da imam čas pogledati tudi kak romantični film?
Mi verjameš, da ima čas tudi za sedenje v jajčku, gledanje ognja in štrikanje?

Ja, to so stvari, za katere pred 20- timi leti nisem imela časa.

Zdaj ga imam.

Ker sem si čas za take pregrešne stvari dala v urnik.
Ker sem jih uvrstila na prioritetno listo.

Se sliši smešno, da sem take obrobne stvari, kot so gledanje romantičnega filma, zapisala kdaj kot cilj?

Morda, ampak ko sem si svoji želji, da bom imela čas za take banalne stvari, kot je gledanje romantičnega filma, dala tudi končni datum, se je tudi realizirala.

Kar sam od sebe?

Ja, seveda ne.

Nekaj pa valda sem imela jaz pri tem.

Dan ima tudi zame 24 ur.

Tako kot zate in za Elona Muska in čisto vsakega zemljana.

In v teh 24 ur je potrebno spraviti en kup aktivnosti.

Ker jih je velikokrat veliko več, kot jih je mogoče strpati v ta čas, sem jih razporedila po prioritetni listi.

Dajva zdaj konkretno pogledati, kaj sem naredila, da sem pridobila čas za take "traparije". No, meni niso, da smo si na jasnem. 😉😊🙈😍

✔️ Najprej sem si napisala želje (če sem natančna jih vedno napišem vsaj 100 - zakaj toliko pa je zgodba za kdaj drugič 😉)

✔️ Naslednji korak je pisanje vizije, ki vsebujejo te želje in vse to je seveda v skladu z mojimi vrednotami

✔️ Iz vizije izluščim najbolj pomembne cilje - 5 velikih, glavnih ciljev, ki pripeljejo do izpolnitve vizije

✔️ Glavne cilje razdelim na male cilje in korake do cilja (S.M.A.R.T. metoda postavljanja ciljev)

✔️ Korake do cilje oz. TO DO listo razdelim na tisto, kar je najbolj pomembno zame in me pelje do cilja, na nujne zadeve in pogledam kaj ni pomembno zame in kaj ni nujno.

✔️ Pogledam, kaj lahko iz te liste odstranim, kaj lahko nekdo drug naredi namesto mene. (pomagam si z Eisenhowerjevo matriko)

✔️ Velikokrat se premikam iz cone poznanega, ker tam se skriva največji napredek do cilja.