HIPNOTIČNI PREMIK

Hojla, draga moja.

Tale zapis spada med tiste, res čisto golo iskrene. 
Saj tega, kar bom danes delila s tabo, običajno ne delim. Ker se mi zdi čisto intimno.
Ampak tokrat z razlogom naredim izjemo.

Ker se boš morda tudi ti našla v tem.
Ker morda boš tudi ti ob spodnjem vsaj nekje pokimala in rekla, ja tudi jaz.

Zadnji dve leti sta bili…zanimivi…aktivni…na eni strani vse polno življenja in radosti s polno hišno otrok. Še posebej aktivno je s trojčicami. Veselje, radost, blagoslov in seveda vse delo in skrbi, kar prinesejo otroci s sabo.
Na drugi strani pa sta bili te dve leti tudi prepleteni s hudimi in težkimi bolezni ter smrtjo.

Vse to pa je terjalo svoje…

Neprespane noči.

Zbujala sem se utrujena, z zabuhlim obrazom, kljub temu, da sem se redno gibala in imela uravnoteženo prehrano se mi je nabiral tisti zoprni šlaufek okoli trebuščka.

Ko sem se prebudila, sem bila vsa zakrčena in včasih sem imela občutek, da mi bodo kar vsi zobje odpadli, tako sem jih stiskala skupaj.
Od zakrčenosti me je bolela vsaka mišica na telesu in to zjutraj, ko sem se zbudila…torej ponoči se moje telo ni sprostilo, kot bi bilo normalno.

Včasih mi je srce podivjalo tako, kot bi ravnokar dosegla svetovni rekord v šprintu, čeprav sem sedela in ni bila nobena stresna situacija, pa menopavza je tudi že daleč nazaj…

Dobesedni popadki po sladkem, karkoli, tudi najbolj sladki kupljeni piškoti ali pa kaka poceni čokolada…sam da je bil cukr…kar je zame zelo neobičajno.

Jap, takih osebnih stvari, ti nikoli ne pišem. Ker svoje zdravstvene izzive pač običajno sama rešujem in jih ne delim s svetom.

Zakaj sem tokrat naredila izjemo, ker zgoraj našteto je tako zelo pogosto.
Stres in kot posledica prekomerno povišan kortizol.

Redkokdaj popijem kakšno tableto, če je res nujno.
Tudi nisem ljubitelj vseh mogočih prehranskih dodatkov, tudi tistih ne, ki jim na veliko piše bio, eko in ne vem kaj še vse.

Superživala…no, teh se poslužujem, ampak imam svoj zlati izbor.
In ja ašvaganda je med njimi…ampak rabi še kakšen drug suport.

Joga…imam svoj zlati izbor vaj.
Tudi jogo obraza sem zopet po dolgem času dala na dnevno listo.

Pa ni bilo bistveno boljše. Kak dan, dva ja…pol pa spet.

A si slišala že kdaj tisti pregovor, da je kovačeva kobila vedno bosa…
Uff, kako drži…

Saj sem se po dobrem letu, ko sem končala izobraževanje za hipnoterapijo in z veliko strastjo pišem hipnotične meditacije, se zbrihtala in si napisala hipnotično meditacijo zase. Za točno moj izziv.

Ni nastala kakšna generična meditacija. Šla sem globoko v hipnozo in poiskala točno tisto, tisti vzrok, zakaj se ponoči ne sprostim. In točno to, z mojimi besedami naslavljam v hipnotični meditacij. Sugestije so napisane čisto zame, z mojimi besedami.

To hipnotično meditacijo sem si napisala slab teden nazaj.
Že prvo jutro sem se zbudila bolj sproščena, bolj spočita.
Običajno sem se zelo zgodaj zbujala, zdaj se mi zdi, da telo kar kliče po tem, da bi nadoknadilo spanec za nazaj.

Da spim kot polhek, mi pravi mož.

Tudi čez dan sem veliko bolj sproščena.

In nad čem sem bila sama najbolj presenečena. Čeprav sem vedela, kako delujejo hipnotične meditacije. Ampak vseeno me je presenetilo.

Ko sem prvič poslušala to hipnotično meditacijo sem že takoj na začetku zaspala in se zbudila na koncu, ko sem začela šteti za prebujanje. Tako,da sem celotno hipnotično meditacijo prespala. Ja, prespala, saj sem jo poslušala leže v postelji. Napisala sem si jo namreč za pred spanjem.

Noč sem v celoti mirno prespala in se zbudila prvič po dolgem času nenapeta, pač pa sproščena.

Kakšno olajšanje…

Zdaj grem vsakič malo globlje in imam občutek, da se moje mišice vsakič bolj in bolj sproščene. Trajno sproščene.
Um in duša se mi umirjata.
Svet posaja lepši.

In kar je meni tudi zelo pomembno…sem bolj efektivna. V krajšem času naredim več.
Ostane več časa za branje romanov, klepet, kvačkanje, crkljanje mačkov in psičke,…

Počutje pa..ahhhhh…nimam besed koliko boljše.

Draga moja.

Točno to, ti ponuja Hipnotični premik tudi tebi.

Personalizirano hipnotično meditacijo.
To je res nekaj najboljšega, kar si lahko podariš.

EN velik objem
Tatjana

Morda je zdaj čas, da si rečeš:
TO JE ZAME.
In to ne kot nagrado za trud, ampak kot priznanje tvoji vrednosti.

p.s.

Zgornji zapis je nastal poleti 2025. Od takrat sem si napisala že kar nekaj hipnotičnih meditacij, čisto zame. In čisto vse delujejo. 

p.p.s.

Še vedno to prvo hipnotično meditacijo poslušam, ko sem pod večjim stresom. Dovolj je, da jo poslušam en večer ali pa dva in se popolnoma umirim.