Ta teden sem posnela video. Vsega štiri minute…pa sem ga snemala vsaj desetkrat. 🙈
Najprej sem gledala preveč visoko.
Ko sem končno našla pravi kot in gledala naravnost, se mi je začelo zatikati pri govorjenju.
Ko pa sem le prišla skoraj do konca…me je zmotil telefon. Jap, pozabila sem ga dati na mute. 🙃
Še najtežje pa mi je bilo v tako kratek čas spraviti tisto, kar bo tebi povedalo največ. Ker menda morajo biti filmčki največ tri minute…no, tukaj sem padla…moj je dolg 4 minute in 14 sekund.
No, na koncu sem ga le posnela…
Najtežje pa se je bilo spravit do tega, da sem ga sploh posnela…
In to moje odločanje o snemanju ni kaj strašno drugačno od tvojega odločanja.
Vem, kako je.
Ko razmišljaš o hipnoterapiji, se rado oglasi tisto znano »kaj pa če«…in prvi korak se kar naenkrat zdi velik in daleč.
Kaj pa, če ne bom vedela, kaj povedat? Kaj pa, če se ne bom znala sprostit? Kaj pa, če…
Zato sem ti v teh štirih minutah pokazala celo pot…od prvega pogovora do tega, kako je med hipnozo. (In ja…kokodakala ne boš. 😉)
Prvi korak je lažji, kot si misliš.
Ko se ti isto zgodi že tretjič…in čutiš, da to ni več naključje.
Tisto, kar se ti vedno znova ponavlja, ima svoj izvor. Ko ga najdeva, ga lahko nežno spustiš.
Prvi korak je 20 minut pogovora prek Zooma. Hipnoze takrat še ne delava. Samo ti in jaz…in pogledava, ali je to prava pot zate. Če ni, ti to tudi iskreno povem.
Za prvo srečanje je dovolj, da si želiš nekaj spremeniti.

